To stran sem ustvaril z namenom izboljšanja statusa očetov v ločitvenih postopkih in postopkih za dodelitev skrbništva, kjer se nad očeti izvaja huda diskriminacija in kršenje človekovih pravic. Glavni krivci tukaj so CSD in policija, ki nudi polno podporo organiziranemu kriminalu, ki ga izvajajo CSDji in na koncu tudi sodišča, ki ta kriminal legalizirajo in država, ki ga financira. Imamo en kup zakonov in predpisov, ki pa jih nihče ne spoštuje. Pri nas zakone pišejo socialne delavke in prometni policisti, sodišča pa samo ugotavljajo stanje in legalizirajo de-fakto situacijo v izogib kazenskim in odškodninskim pregonom socialnih delavk in policije. S sprejetjem Istanbulskih konvencij in podobnih nebuloz je situacija vsak dan slabša. Navkljub Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, Družinskemu zakoniku in vsem mogočim zakonom in prepisom v praksi situacija poteka nekako takole:

V primeru nasilja v družini je moški takoj spoznan za povzročitelja nasilja, ženska in otrok pa žrtev, pa tudi če je situacija ravno obratna, kot je bilo to v mojem primeru. Na primer, ženska vzame nož in zabode moškega v hrbet. Ženska je takoj prepoznana kot žrtev nasilja skupaj z otrokom in ji je takoj nudena vsa psihosocialna pomoč, krizni centri in varne hiše. Moški z nožem v hrbtu je pa takoj prepoznan kot storilec kriminala in nasilja v družini. Po Istanbulski konvenciji in naših zakonih drugače niti ne more biti. Da je to res si lahko preberete na tam linku društva Ženska svetovalnica, kjer piše, da se nudi: 'podporo otrokom, ki so bili priče nasilju nad njihovimi mamami,' torej tudi, ko je ženska povzročitelj nasilja je obravnavana kot žrtev, oče je pa lahko samo storilec. Ji je že kaj delal, da revici ni preostalo drugega, kot da zakolje prasca. Najbrž ji ni dal dovolj denarja.

http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/istanbulska-konvencija-stopila-v-veljavo-s-1-avgustom

Po Istanbulski konvenciji (veljavna od 1.8.2014) je kaznivo samo, če je moški povzročitelj nasilja, če pa je povzročitelj nasilja ženska pa to ni kaznivo dejanje, kot tudi policija piše v mojem primeru:



Citirano: 'Za zadevo z dne 22.12.2016 ni bilo ugotovljenih vseh znakov prekrška ali kaznivega dejanja zato zoper udeležene ni bil izveden ukrep.'

Kljub temu, da sem bil zaboden z nožem, policija ni ugotovila znakov kaznivega dejanja, ker je storilka ženska, ki je lahko samo žrtev. Otrok, DEKLICA je bila odvzeta meni, očetu, dejansko ugrabljena in odpeljana na Kitajsko ob pomoči CSD in policije pa čeprav je storilka nasilja mama, ki nasilje nad otrokom še vedno izvaja naprej na Kitajskem.

Ravno zaradi takih krivic sem se odločil, da naredim to spletno stran in začnem zbirati podpise za razpis referenduma.

Potrebno bi bilo spremeniti en kup zakonov. Začeti z Družinskim zakonikom, kjer bi bilo potrebno iz tega zakona popolnoma brisati kakršnokoli vlogo CSD in policije. Po zdajšnjem Družinskem zakoniku lahko CSD otroka še vedno ugrabi za 12 ur – v 12 urah pa jaz lahko pridem iz Ljubljane v Tokio. CSDji opravljajo formalni razgovor in sodišču podajo predlog o skrbništvu v ločitvenih postopkih – tudi to je potrebno spremeniti, saj socialne delavke niso usposobljene, da bi lahko podajale kakršnakoli mnenja o skrbništvih, ampak to lahko poda le sodni izvedenec – otroški psiholog. V vseh ločitvenih postopkih bi morala biti prisotna porota in 2 sodnika uravnotežena po spolu, ne pa da o skrbništvu odloča samo 1 sodnica ženskega spola na podlagi priporočila socialnih delavk. Prometnih policistov, ki ne poznajo drugega kot samo prometne predpise se tudi ne more pošiljati nad otroke urejati družinske zadeve saj za to niso usposobljeni. Niso usposobljeni niti za asistenco socialnim delavkam pri ugrabitvah otrok. Prometni policisti so usposobljeni samo za urejanje prometa.

Če se strinjate z napisanim prosim podpišite peticijo in pomagajte izboljšati položaj očetov.

O PRIMERIH KOT JE MOJ JE NUJNO POTREBNO GOVORITI NA GLAS IN TO BREZ SRAMU. SRAM JE LAHKO LE TISTE ZAPOSLENE V NAŠIH INŠTITUCIJAH, KI TA KRIMINAL IZVAJAJO IN GA PODPIRAJO! OČETOM JE NUJNO POTREBNO PREBUDITI ZAVEST O NJIHOVIH PRAVICAH IN POSTOPKIH NAŠIH INŠTITUCIJ V PODOBNIH PRIMERIH. SICER LAHKO KRIMINAL POSTANE UZAKONJEN. ŽENSKE IMAJO CSD, VARNE HIŠE, PRISTRANSKE SODNICE, DRUŠTVA IN PROSTOVOLJCE, KI JIM POMAGAJO UGRABLJATI OTROKE, KAJ IMAMO PA MOŠKI? POPOLNOMA NIČ! Z NAMI RAVNAJO KOT GOVNOM NA CESTI, NAM UGRABLJAJO IN POBIJAJO OTROKE IN VSE TO ŠE DRŽAVA FINANCIRA. FEMINISTKE SE NAM PA PO SODIŠČIH SMEJEJO V FRIS IN TI PRAVIJO, DA SI KOT OČE SAM KRIV, DA JE TAKO. KAJ ŠE NIMATE DOVOLJ?

Še nekaj linkov:

Feministični manifest:

http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/feministicni-manifest-2014

Pri reševanju nasilja se vedno postavimo na stran žensk, ne pa koristi otrok:

http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/o-nas



Pojasnilo ministrstva:



Ženska svetovalnica torej ženskam nudi spremstvo in vse potrebno, tudi ugrabitev otroka, če je to potrebno in za to imajo vsa pooblastila države.



Ministrstvo nadalje pojasnuje, da financira program Ženska svetovalnica, kjer so zaposlene redno evalvirane strokovne socialne delavke.

Tale ženska je zadolžena za psihosocialno pomoč žrtvam nasilja pri Ženski svetovalnici

 

To je ta evalvirana strokovnost katero ministrstvo omenja.

Tukaj je njihov zadnji izdelek:



Te so meni odpeljale otroka na Kitajsko po ukazu CSD Ilirska Bistrica.

Ni mi jasno, zakaj tega društva preprosto ne ukinejo, ampak jih še financirajo, da nam ugrabljajo otroke.

Financerji: